Mariborčan Roland Harb, ki ga v svetu boksa bolje poznamo pod vzdevkom Đuli, uspešno gradi boksarsko vizijo v Mariboru, kjer v Đuli Boxing Teamu deluje samostojno od leta 2012.
Pred tem je uspešno deloval z Igorjem Rašićem v ŽBK Maribor. V klubu trenutno redno trenira 40 odraslih članov in številni otroci. V preteklosti je bil veliki ljubitelj ameriškega boksarja Roy Jonesa Jr, ki je bil pred kratkim osrednji gost boksarskega SP v Beogradu in ki je Robertu Reherju, predsedniku BZS, obljubil, da bo v kratkem obiskal tudi Slovenijo. Boks ima v Mariboru posebno mesto v športu, saj je ŽBK Maribor eden izmed najstarejših boksarskih klubov v bivši Jugoslaviji.
Kako gledate na razvoj boksa ob reki Dravi?
Pred ustanovitvijo BK Đuli je bil ravno ŽBK Maribor moj osnovni klub, kjer sem se največ naučil na področju boksa. Bogata boksarska tradicija v Mariboru se nadaljuje v številnih klubih, ki delujemo strokovno in dobro sodelujemo. Vesel sem, da je je mesto predsednika BZS zasedel Robert Reher, ki z delom in rezultati dokazuje, da je prava oseba za to pomembno funkcijo. Sicer pa je Maribor športno mesto ob Dravi v bližini Pohorja, kjer imamo tudi odlične možnosti za trening.
Veliko pozornosti posvečate mariborski boksarski prihodnosti. S koliko leti otroci pri vas začnejo z vodeno vadbo?
V našem klubu se veliko ukvarjamo z najmlajšimi, ki že s tremi leti prestopijo prag OŠ Maksa Durjave v Mariboru, kjer je naša telovadnica, v kateri se otroci srečajo z osnovnimi vajami za motoriko telesa in je prisotno veliko zabave. Delo poteka trikrat tedensko pod vodstvom Bojane Šumer, ki ima več kot 15 let izkušenj iz borilnih veščin, in dela se predvsem na razvoju gibalnih sposobnosti. Zelo ponosni smo, da je naša najmlajša skupina zelo številčna, saj šteje kar 20 malčkov, starih med 3 in 6 let. Delo z najmlajšimi skupinami, cicibani 3–6 let, je neusmerjena vadba, kjer je poudarek na igri. Skozi igro otroci razvijajo gibalne in motorične sposobnosti, spoznavajo različne športe in rekvizite ter skozi proces dela tudi osnovne prvine boksa. Kasneje s skupino 6–10 let stvari nadgrajujejo in je že vse bolj povezano z boksarskimi veščinami. Vpet sem v več skupin treninga in dolgoročno bi si z ekipo želeli lastne telovadnice, kjer bi lahko termine za trening porazdelili skozi celoten dan. Delujemo v otroškem, ženskem in moškem tekmovalnem boksu, pri nas trenirajo številne rekreativke in rekreativci, ki bi si želeli tudi treninge v dopoldanskem času. Verjamem, da nam bo v prihodnje uspel tudi ta pomemben razvojni cilj v obliki lastne telovadnice.
Vaša trenerska filozofija je individualni pristop do vsakega boksarja.
Nisem človek, ki bi se držal šablonskega dela in pri boksu zelo upoštevam telesne predispozicije osebe. Vsak človek ima drugačno postavo in vse je v procesu treninga posvečeno njegovi telesni konstituciji. Želim si izkoristiti prednosti vsakega posameznika, da maksimalno pripravljen vstopi v ring. Celotno trenersko pot zagovarjam načelo, da je za uspeh potrebna pristna vez med trenerjem in varovancem.
Đuli Boxing Team je v slabih desetih letih nanizal kar nekaj pomembnih uspehov, katere bi želeli izpostaviti?
Klub se v svojem 8-letnem delovanju ponaša z medaljami iz državnih prvenstev vseh starostnih kategorij, od pionirske do članske, in beleži 8 zlatih medalj, 4 srebrne in eno bronasto. Skupaj je to 13 medalj iz državnih prvenstev. V pionirski selekciji sta Rok Kocbek in Jaka Hojnik letošnja državna prvaka. V selekciji schoolboys po vrhu že dve leti posega Nikola Mihajlović, ki je bil letos proglašen tudi za najboljšega mladega boksarja v omenjeni kategoriji. Letos je na mednarodnem turnirju v srbskem Zrenjaninu osvojil drugo mesto, na EP v Sarajevu 2021 pa odlično peto mesto. Pri kadetih in mladincih sta Dejan Lazar in Iana Zagradišnik državna prvaka v letih 2019 in 2020. Prav tako so bili Ela Lesar, Ana Perpar, Robert Šoster in Luka Harb že vsi nosilci medalj iz državnih prvenstev. V klubu smo ponosni, da lahko znanje za fizične priprave športnikov prenašamo tudi na druge športe. Individualno se fizično pri nas pripravljata dva slovenska hokejska reprezentanta, Tian Friš Lorber in Ana Stražar. Pri desetih letih se je pri nas začela telesno pripravljati tudi, danes veliki up slovenskega tenisa, mlada Ela Plošnik.
Pogosto ste potovali na velike boksarske spektakle. Kateri izmed njih je na vas naredil največji vtis?
Izredno zanimiv je bil boksarski spektakel Joshua – Kličko v Londonu na Wembleju leta 2017, kjer sta bila vzdušje in vrhunski boks že v predborbah. Biti v živo del takšnega zgodovinskega spektakla je spomin za celo življenje. Še danes ta dogodek velja za naj tri športne dogodke v Londonu. Drugače pa si želim, da Roy Jones Jr, moj boksarski idol, izpolni obljubo, ki jo je dal predsedniku Reherju v Beogradu, in obišče v Slovenijo.